Po Cerknici v mraku

Že nekaj let v denarnici nosim mali fotoaparatek, s katerim lahko fotografiram, če ravno nanese, da opazim primeren prizor. Ta fotoaparatek je z menoj tudi na kolesarjenju, saj ni težak, niti prevelik.

Ampak zadnje čase se mi dogaja, da denarnice ne jemljem seboj. “Saj greva samo malo v gozd nad hišo”. Ali pa: “Noge greva pretegnit.” No in zakaj bi v takšnih primerih jemal seboj denarnico? In res sem takrat brez fotoaparata. In kot zakleto, ravno takrat vidiva kakšno stvar, ki bi jo “če bi imel fotoaparat sabo….”

Zadnje čase pa jemljem na takšne sprehode Božin fotoaparat. Sedaj v zimskem času so žepi dovolj veliki, fotoaparat pa veliko bolj primeren za fotografiranje od telefona in malega aparatka.

Ni bilo več svetlo, tema pa tudi ne. Ravno prav za kakšen posnetek na Casermanovi. Spet sem se spomnil, da mi v nekaj desetletjih fotografiranja na film najbrž ni uspela niti ena nočna fotografija.

Vpiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s