
Za plodove črnega trna sem slišal tudi imeni: tačrne drnule, oparnice.
Poleg rdečih drnul z rdečega drena mi je to najljubše sadje, ki ga lahko najdem v gozdu. Še kot predšolski otrok sem se jih včasih v gozdu najedel do sitega.
Na hribu nad najino hišo ga je vse polno. S svojimi trni je včasih prav nadležen. Letos je bilo že dovolj mrzlih dni, da jagode niso več tako strašansko trpke. Všeč mi je, ko jih naberem polno pest, jih dam v usta, potem pa eno po eno z jezikom vrtim in lupim od koščice. Koščico potem seveda izpljunem. Za celo pest jagod traja postopek kar nekaj časa.
Sedaj so grmi črnega trna že brez listja. Njihovo pomladno cvetenje naju razveseljuje prav vsako leto.
Pingback: Črni trn cveti | Fotodnevnik – ena na dan