Nad hišo

Te dni zaradi virusa ne smemo nikamor. Pravzaprav brez predpisanega razloga ne smemo iz občine. Midva sva kljub temu zunaj toliko, kot bi bila brez prepovedi.

Res ne potujeva, v Londonu pri vnučkih nisva bila že celo večnost. Veliko časa pa preživiva na sprehodih po bregu nad najinim domom.

Tam se je narav močno spremenila.

  • Najprej je bil žled.
  • Potem so naredili poti in vlake, da so lahko podrto drevje odpeljali.
  • Čez dve, tri leta je piš podrl še tista drevesa, ki so ostala kljub žledu.
  • Potem se je vse skupaj zaraslo in preraslo. v neprehodno goščo.
  • V tem času je postala rekreacija množična. Ljudje so bolj pogosto začeli hoditii v gozd in na Slivnico. Nekaj znancev gre na Slivnico kar vsak dan, nazaj so že pred osmo uro zjutraj.
  • Na Slivnici in po bližnjih gozdovih je nastalo nešteto stezic in bližnjic.

Nama za sprehod v gozdu ni treba prav daleč, le kakšnih 50 metrov.

. . .

Fotoaparata ne sprehode navadno ne nosim. Včasih pa je prizor vseeno tak, da bi ga shranil. Takrat pride v poštev samo telefon, pa tudi če mi ni všeč. Pri fotografiranju s telefonom se mi zdi, da nimam pravega nadzora, kakšna fotografija bo nastala. Večkrat telefon naredi kar nekaj po svoje.

1 thought on “Nad hišo

Vpiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s