Ko pripelješ izza ovinka in zagledaš bežečega psa s prednjo polovico lisice v gobcu, res ne veš, kaj bi. Vse skupaj je trajalo manj kot sekundo. Videla sva le njegove tri skoke, potem je pes lisico izpustil in pobegni s ceste v gozd.
Ustavila sva se, da sva lahko z razumom in besedami uredila misli. Šele tako sva lahko ugotovila, kaj sva pravzaprav videla. Nisva bila čisto usklajena, Boža še vedno trdi, da je bil volk.
Opa!!??
Všeč mi jeVšeč mi je
Jaz bi tole tudi volku pripisal. Pa tudi je ni sam pregriznil, torej se je verjetno trop pulil zanjo, potem je pa spizdil s svojim deležem.
Ali pa kakšen Bedanec lovi s pastjo. Ujeta lisica si taco še odgrizne, na pol se pa sigurno ni dala sama. 🙂
Všeč mi jeVšeč mi je
Pingback: Tudi na vrtu je jesen | Fotodnevnik – ena na dan