Slika profila

Pri registraciji kakšnih spletnih storitev je vedno zahteva, da naj naložim tudi “sliko profila”. Ponavadi sem uporabil kar prvo fotografijo, ki mi je takrat prišla pod roko, samo da sem s prijavo lahko nadaljeval. Za registracijo programa Zoom pa sem si rekel, da bom za “sliko profila” napravil prav nalašč fotografijo, na kateri bom predstavljen iz profila.

Glede na moja leta sem izbral zelo usmerjeno svetlobo in napravil avtoportret iz profila. Ni bilo težav.

Ko pa sem fotografijo odprl na zaslonu pa šok! Fuj, be, pošat, groza! Prikazal se mi je en grd starec za katerega sem komaj ugotovil, da sem pravzaprav to jaz, Miloš. Uh, kakšno negativno presenečenje.

Fotografija je nekaj tednov odležala. Nisem je pozabil, vsak dan se mi je prej ali slej prikazala na zaslonu. Počasi sem se nanjo navadil in nazadnje ugotovil, da je čisto dobra, pravzaprav odlična!

Sedaj dobro razumem, zakaj gospe, ki jim pokažem kakšno njihovo fotografijo, ki sem jo ravnokar napravil, utihnejo, onemijo, otrpnejo. Fotografija je meni čisto všeč, drugače je sploh ne bi pokazal. Sedaj vem, kaj čutijo.

Te iste gospe pa so zelo zadovoljne, ko vidijo fotografijo, ki je nekoliko starejša. Recimo, da sem gospo fotografiral pred desetimi leti.

Sedaj vidim, da ni bilo tako hudo. Pri meni je bilo potrebno samo nekaj tednov, da mi je bila slika sprejemljiva in še kakšen teden, da je postala odlična. Gospe potrebujejo za ta proces več časa.