Pri registraciji kakšnih spletnih storitev je vedno zahteva, da naj naložim tudi “sliko profila”. Ponavadi sem uporabil kar prvo fotografijo, ki mi je takrat prišla pod roko, samo da sem s prijavo lahko nadaljeval. Za registracijo programa Zoom pa sem si rekel, da bom za “sliko profila” napravil prav nalašč fotografijo, na kateri bom predstavljen iz profila.
Glede na moja leta sem izbral zelo usmerjeno svetlobo in napravil avtoportret iz profila. Ni bilo težav.
Ko pa sem fotografijo odprl na zaslonu pa šok! Fuj, be, pošat, groza! Prikazal se mi je en grd starec za katerega sem komaj ugotovil, da sem pravzaprav to jaz, Miloš. Uh, kakšno negativno presenečenje.
Fotografija je nekaj tednov odležala. Nisem je pozabil, vsak dan se mi je prej ali slej prikazala na zaslonu. Počasi sem se nanjo navadil in nazadnje ugotovil, da je čisto dobra, pravzaprav odlična!
Sedaj dobro razumem, zakaj gospe, ki jim pokažem kakšno njihovo fotografijo, ki sem jo ravnokar napravil, utihnejo, onemijo, otrpnejo. Fotografija je meni čisto všeč, drugače je sploh ne bi pokazal. Sedaj vem, kaj čutijo.
Te iste gospe pa so zelo zadovoljne, ko vidijo fotografijo, ki je nekoliko starejša. Recimo, da sem gospo fotografiral pred desetimi leti.
Sedaj vidim, da ni bilo tako hudo. Pri meni je bilo potrebno samo nekaj tednov, da mi je bila slika sprejemljiva in še kakšen teden, da je postala odlična. Gospe potrebujejo za ta proces več časa.
Zapis poln modrosti.
Všeč mi jeLiked by 1 person
To na sliki je oči, ata, mož, tast, prijatelj in še kaj. Ne pošast, ampak čudovit človek! ❤️
Všeč mi jeLiked by 3 people
Hvala. Mogoče je res, ampak fotograf je bil bolj slab. Vsega tega s fotografijo ni znal povedati.
Všeč mi jeVšeč mi je
Mene pa tale ‘profilka’ spomni na deda Vinka, čeprav v mojem spominu je imel čisto sive lase tvoji pa so če temni kot od mame Marije
Všeč mi jeLiked by 2 people
Za Slovenijo izjemno redko slišana samorefleksija. Bravo Miloš. Vsaj za UK vem, da je samorefleksija nekaj povsem normalnega, potrebnega in zaželjenega. Otroke v osnovnih šolah (od četrtega leta naprej) vzgajajo v duhu “self-confidence”, “self-respect” in spoštovanja drugačnosti. Torej nekaj, o čemer lahko v Sloveniji samo sanjamo. Tudi zato v Sloveniji prevladuje mentaliteta hlapca. Ne glede kdo je gospodar. Cankar je točno vedel kaj, kako in o čem piše. Pa vendar tu in tam posije kakšen žarek. Kot v tem primeru. Bravo.
Všeč mi jeLiked by 1 person
Tudi kakšen takšen odmev godi! Hvala!
Všeč mi jeVšeč mi je