Čez progo

Najraje kolesariva po naših gozdovih. Izbirava poti brez prometa. Po marsikateri glavni poti se nisva peljala ze leta in leta.

Sem in tja pa morava prečkati železniško progo. Nič kaj prijeten občutek ni to. Najprej je na nasip potrebno splezati po kotalečem kamenju kak meter visoko, včasih pa še več. Potem pa kolo na ramo in čez oboje tračnice. Glava se kar sama obrača in gleda, s katere strani se bo prikazala lokomotiva.

Opazil sem, da se na drugi strani ustaviva in oddahneva.

Vpiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s