Letošnjo pomlad sva zaradi izolacije veliko po gozdovih. Še posebno mi vsakič pade v oči volčin. Cveti, ko še nima niti listkov, pravzaprav ko še nobena rastlinica ni naredila spomladanskih listkov. Socvetje je tako žive barve, da ga zagledam od daleč.
Spomladi je v gozdu car. Ko pa odcveti, postane popolnoma nepomembna raslinica. Čez leto ga nikoli niti ne opazim. Poleti se menda iz teh cvetov razvijejo hudo strupene jagode.
Zadnje čase sem pri hoji po gozdu navadno opremljen s fotoaparatom. Za tale volčin mi to ni nič pomagalo. Za letos sem ga v najboljši izdaji že zamudil.
Bolj ko je rožica lepa, bolj jamram o težavah s fotoaparatom.
Fotodnevnik - ena na dan 