Manj živo sploh ne more biti. Fotografija bi lahko bila tudi črno-bela. Zima je na koncu, še nekaj dni in zelena se bo razpočila, da bo takoj vse odeto v pomladno zeleno.
To so dnevi v letu, ko že težko čakam, da se segreje. Malo že pogledujem na kolo, a je za kolesarjenje vseeno prehladno, da bi bilo prijetno. Ampak sem in tja vidim na kolesu kakšno mamo v plašču in z ruto. Niti sanja se ji ne, kaj je to Goretex, tehnična oblačila…
Včeraj sem brskal po starih fotografijah in zaprepaden ugotovil, da sem pred dobrim desetletjem kolesaril že 2. januarja.
Včeraj sem šel na sprehod po cesti proti Otoku. Če ne gledaš okoli sebe prav lahko pomisliš, da je Zadnji kraj vodna puščava, v resnici pa se med tršco skriva nekaj tisoč rac.
Všeč mi jeLiked by 1 person