Rabutovje

Vsak dan sva zunaj najprej dopoldne, potem pa še popoldne. V gozdu nad hišo se nadihava zraka.

In seveda med potjo ugledava vse polno nenavadnih stvari, ki so tako pred nosom, da jih ne vidiva. Takšen je vršiček, poganjek grma, ki mu tu rečemo rabutovje. Vprašal sem Google, pa za rabutovje ne ve. Mogoče je to brogovita.

Saharski prah

Z istega mesta sem napravil fotografijo kot pred par dnevi. Pa je zelo drugačna.

Vreme se spreminja. Predvčerajšnjim je bil še sneg, včeraj ga ni bilo več. Zato so prizori čisto drugačni. Včeraj je svoje prispeval še saharski pesek, ki ga je prineslo nad naše kraje.

Samoizolacija

Takšna samoizolacija ni težka. Nasprotno, prav uživava.

Čez noč nam je natreslo snega. Ravno toliko ga je, da je vse pospravljeno in čisto. Užitek se je potepati po samotnih poteh v družbi, kjer je vsak pogovor prijeten.

Stezica

V času epidemije korona-virusa se drživa doma. Nimava obiskov, nimava stikov. Dopoldne in največkrat tudi popoldne sva do sedaj v lepem vremenu upravila lahek sprehod v gozdu nad hišo. Drugih sprehajalcev skorajda ni. Če se pa le srečamo, se izognemo v širokem loku.

Sekundo pred posnetkom je po tej stezici mimo naju švignil kolesar. Jasno, fotoaparata mi ni pravočasno uspelo niti potegniti iz žepa.

V gozdu proti večeru

Gozdovi v bližini najinega doma so bili v zadnjem desetletju dvakrat močno poškodovani, dvakrat je bila tu prava katastrofa. Počasi se obnavljajo ali pa smo se samo privadili. Sem in tja naletim tudi na prijazen prizor. Tokrat je pomagalo tudi sonce, ki je bilo že precej nizko.