Mogočno dvigalo

Tu mimo grem kar pogosto, seveda, kadar sem v Londonu. Dvigala so ostanek nekih drugih časov, ko so bili tu še doki. Sedaj je tu poslovno središče Cannary Wharf in nešteto stanovanjskih stolpnic, da jih ne moreš niti prešteti.

Ob zadnjih obiskih Londona sem razmišljal, kako bi ta dvigala slikal drugače, kot jih ponavadi vidim na fotografijah. Evo, pa mi je tudi s pomočjo tečaja Fotopraktikum uspelo.

Zvončki na bankini

Peljala sva se v Lož. Na poti tja so me čisto prevzeli zvončki ki so na več mestih rasli ob cesti v šopih in čisto do asfalta. Odločil sem se, da si jih bom med potjo tja ogledal in našel primerno mesto. Ko se bova vračala, jih bom pa fotografiral.

Na povratku vreme ni bilo ravno po pričakovanjih. Samo v avto sva se vsedla, pa se je vlilo. Padalo je tako, da brisalci niso mogli očistiti vetrobranskega stekla. Na cesto sem komaj kaj videl, kaj šele, da bi iskal prostor, kjer bi ustavil avto in da bi bili v bližini še zvončki. Že sama misel, da bi v takem nalivu ob cesti ustavil, je bila neprijetna. Tako sem odpisal misel na fotografiranje zvončkov.

Ampak za ovinkom nad Ložem je prenehalo padati, pa še prostor za avto je bil ravno tam izven ceste. Ustavil sem se, napravil pet posnetkov in prav zbežal nazaj v avto. Zagrmelo je, vsula se je sodra, da je bilo takoj vse belo.

Lahko rečem, da sem tisto minuto imel z vremenom srečo.

Gatwick

V Londonu je šest velikih mednarodnih letališče in še nekaj manjših. Tokrat sva se domov vračala z letališča Gatwick.

Na letališčih so objekti, ki jih v drugih okoljih ponavadi ni. Zato je tudi arhitektura lahko drugačna.

Na Gatwicku so razdalje med posameznimi terminali kar velike. Ni druge, treba je peš, pri tem pa pomagajo tekoče stopnice in trakovi. Vseeno hitro nabereš nekaj tisoč korakov.
. . .
Ne vem kako bi fotografiral na takšnih krajih. Stene niso navpične, veliko je stekla s protisvetlobo, strop je v resnici z zvit. Na fotografijah izgleda bolj kot napaka pri fotografiranju.

Stara drevesa

Kaj je staro drevo? Tole na fotografiji je zagotovo. V okolici tega drevesa jih je še nekaj, za katera si ne bi upal niti ugibati, koliko so stara. Prav lahko, da bi zgrešil za nekaj stoletij.

Na najinem vrtu doma je drevo staro že, če je starejše od 20 let. V Londonu, v Greenwich Parku, v bližini kjer je nastala ta fotografija, pa ležijo ostanki hrasta, ki naj bi bil posajen v 12. stoletju. Zrušil se je sam leta 1991.

V jezero

Za pravo jezero je vode premalo, za kopno pa preveč. Presihajoče jezero je kar pravo ime.

Avto sva peljala v avtopralnico v Martinjak. Tam sva ga pustila in ravno dovolj dolgo je bilo za čakati, da sva šla lahko peš proti jezeru. Šla sva tako daleč, kolikor je bilo mogoče z najino obutvijo.