Včerajšnja nedelja je bila res lepa. Z njo se je končalo obdobje lepega in toplega vremena.
Odkolesarila sva na Bloke z namenom, da se ustaviva in okrepčava na Bloškem jezeru.
Cesta, ki zavije z glavne ceste Nova Vas – Strmica proti Volčjem je ozka a asfaltirana. Mislim, da ni širša od 4 m. Po njej sva mirno kolesarila drug za drugim, ko sva v levem nepreglednem ovinku za seboj zaslišala avtomobil in in tik za nama je bilo slišati, da divje pospešuje. Hkrati sva zagledala, da gre nasproti drug avto. Ni bilo časa za razmišljanje. V trenutku sva oba zapeljala daleč na travo, vsaj meter stran od ceste. Na srečo ravno tam ni bilo jarka, drevesa ali grmovja. Divjak se je zadnji hip izognil srečanju z drugim avtom tako, da je zapeljal na bankino, kjer sva še sekundo prej bila midva. Ni bilo časa, da bi videl registrsko tablico. Najbrž je bila Toyota Verso ali Citroen C4 Picasso temno sive ali rjave barve.
No, malo sva se vseeno morala vzpodbujati, da je nedelja še vedno izgledala lepo.
Na Bloškem jezeru so nama povedali, da nimajo nič za pod zob, da pa bo kuhinja začela delati če slabo uro. Prav, spila sva kavo in šla na sprehod okrog jezera. Ko sva se vrnila, so nama povedali, da so se kuharice premislile in da bodo prišle še eno uro kasneje.
Koline sva dobila v Velikih Blokah pri Miklavčiču.
Fotodnevnik - ena na dan 
Mmmm!
Všeč mi jeVšeč mi je
Samo, da sta pasala. Obenem pa ugotovila, da refleksi še delajo tako, kot morajo v taki situaciji.
Všeč mi jeVšeč mi je