Saj ni pošast, samo kobilica je.
Priletela je skozi odprta vhodna vrata in priletela prav pred mene. Odlično. Prijel sem kar prvo tkanino, ki mi je prišla pod roke, jo ujel in nesel na teraso. Tu sem jo predal v roke Boži kar s tkanino vred. Drugače je verjetno ne bi hotela prijeti.
Skočil sem po fotoaparat, na njem je še vedno macro leča, Boža je naslonila roke na mizo in evo, nastala je takšna pošast.
Res je dobra!
Všeč mi jeVšeč mi je
Taka sočna izgleda 🤣
Všeč mi jeLiked by 1 person
Iva, si ti tudi vsejedec?
Ne strinjam se z Milošem. Za svoj mikrokozmos je definitivno POŠAST.
Vse je relativno…
Všeč mi jeLiked by 1 person
Kobilic pa res še nisem jedla, si pa predstavljam, da bi tale dobro hrustnila, če bi vgriznil vanjo ☺️
Všeč mi jeVšeč mi je
Pingback: Najine domače živali | Fotodnevnik – ena na dan