Ko se spomnim na Pokojišče, mi pred oči najprej pride ta vogal že zdavnaj porušene hiše. Ne vem zakaj, ne najdem nobene logične razlage.
Pokojišče je za nas na koncu sveta, prav tako pa verjetno za tiste, ki so doma v Borovnici in ostalih krajih v dolini. Mogoče je bilo zaradi tega še bolj zanimivo, ko sva po dolgem času spet s kolesi videla znane prizore.
