Usoda, sreča, naključje, krompir…

Z vlakom se voziva sila poredko. Sploh pa se na Rakek nisem pripeljal že nekaj desetletij.

V petek pa sva v Borovnici naložila svoja kolesa na vlak in se odpeljala proti Rakeku. Vožnja naj bi trajala le tri postaje. Pri nakladanju koles naju je kondukter malo gledal izpod čela. Celo omenil je, da bi bilo bolje, če greva v zadnji vagon, kamor spadajo kolesa. Vseeno sva jih stlačila v tesen v prehod pred stranišče. Kondukter je pomahal z zelenim loparčkom in smo odpeljali.

Postavila sva se k odprtemu oknu, saj je bilo v vagonu neprimerno bolj vroče, kot prej med vožnjo s kolesom. Iz vlaka sva opazovala redke hiše, prepih pa naju je hladil. Železnica je speljana za hišami in pogled na hiše je iz zadnje strani, kot bi jih gledal iz zavrtov. Čisto drugače je, kot je videti s ceste, stanovalci se obnašajo, kot da jih tam nihče ne vidi.

V Logatcu smo se ustavili. Saj veste, kako se kompozicija na postaji počasi ustavlja Nekaj časa traja, da se čisto ustavi. Najino okno je obstalo točno pred potnikom, ki je čakal na peronu. To je bil Matija, najin zet. Ne vem, kdo je bil bolj presenečen, ampak usta so se nam vsem razvlekla.

Da se to zgodi, je tako majhna verjetnost, da je nesmiselno o tem sploh razmišljati. Kako se temu reče: usoda, sreča, naključje, krompir…? Težko bi našel primeren izraz, saj se to ne dogaja dovolj pogosto, da bi za to imeli posebno besedo.

Aja, Matija se skoraj nikoli ne vozi z vlakom.

Advertisements

1 thought on “Usoda, sreča, naključje, krompir…

  1. Pingback: Z vlakom domov | Fotodnevnik – ena na dan

Vpiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s