V Ljubljano ne greva prav pogosto. Med letom se odpeljeva enkrat tedensko, ker imam tam tečaj fotografije. Med počitnicami pa še to ne, le če so kakšni neodložljivi opravki.
Ob taki priložnosti so poti vnaprej določene – v predavalnico, k zdravniku, v trgovino… Zadnjič pa sem imel uro časa in se po nekaj desetletjih podal proti gradu. Pozabil sem že, kako izgleda stari del mesta z vrha.
Ob takšnih posnetkih me popade nostalgija. Če bi zajel še 15 stopinj v desno, bi ujel tudi moje bivše domovanje.
Teh streh se spomnim še iz časov, ko tudi dva strešnika nista bila enake barve…
Lp, G.
Všeč mi jeVšeč mi je