Kapučin

Nisem si mislil, da lahko brez težav preživim mesec z enim enim kovčkom. Pa še je majhen, takih mer, ki jih zahtevajo letalske družbe za ročno prtljago. Vseeno nama prav nič ne manjka.

Doma je polna hiša vseh mogočih stvari, od katerih se nikakor ne morem ločiti, saj jih nujno potrebujem. Z leti so omare postale premajhne, klet pa je nabasana. Tu ne potrebujeva niti Dnevnika, Odmevov, Dela, pa se nama nič ne zdi, da kaj zamujava.

Vseeno pa vsak dan najdeva priložnost, da greva skupaj na kapučin. Sedaj naju tudi tam že poznajo in ne sprašujejo več, kaj bova naročila. Od daleč pokažejo dva prsta, jaz pa prikimam.