Ples ob vodi

Zagledala sva jo že, ko je v kolesarski opravi stala pri vhodu v trgovino v Cerknici. Umaknila se je pred mrzlim jutrom, on pa je nakupoval, kar sta rabila za pod zob. Kolesi sta bili opremljeni s torbami in prislonjeni v bližini vhoda.

Potem sva šla peš na kavo v Rešeto. Od daleč sva ju spet zagledala, malicala sta. Nenadoma sta vstala, se objela in skupaj naredila nekaj plesnih korakov.

Spomnil sem se, da sva bila prav taka. Pred približno štiridesetimi leti sva v podobnem vremenu kolesarila po Nizozemski. Takrat je bil mrzel, deževen september, midva pa na nekajdnevnem kolesarjenju, daleč od mest. V mrzlem jutru, pa še rosilo je, sva prišla do kampa, ki pa je bil po koncu sezone že zaprt. Vseeno sva se stisnila pod edino streho v bližini. Bila sva tako premražena, da se je sezula in noge vtaknila v nahrbtnik, da bi se vsaj malo pogrele. Na kuhalniku – bombici sva si skuhala nekaj toplega. Ne spomnim se več kaj, mogoče je bil čaj ali pa juha.
. . .
V Rešetu sem ju slikal od daleč. Vseeno sta me videla in se zasmejala. Pomahal sem jima in onadva sta odmahala nazaj. Nista mogla vedeti, kako všeč sta mi bila. Na najinih kolesarjenjih sva včasih tudi midva prav tako ponovila kakšen plesni korak.

Advertisements

One thought on “Ples ob vodi

Vpiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s