Mmmmm…

OLYMPUS DIGITAL CAMERAPrvič sem bil v kitajski restavraciji leta 1979. Takrat mi ni bilo nič do tega in sodelavec mi je plačal kosilo samo zato, da sem mu delal družbo.

Že čez tri leta sem postal na kitajsko kuhinjo čisto nor. Takrat mi je bilo to dosegljivo le, kadar sem bil enkrat ali dvakrat na leto v Londonu. Iz Londona sem nosil domov sestavine in začimbe, da sva kakšno večerjo lahko naredila tudi doma.

Zadnje čase to ni nič več nikakršna posebnost. Vseeno se še vedno, kadar je več možnosti, odločiva za kitajsko kuhinjo. Toko tudi tokrat v Londonu.

Dim-sum so cmočki kuhani v sopari, ki v restavracijah niso vedno v ponudbi. Doma pa se jih še nisem lotil.

Tokrat so bili na jedilniku, pa sem se odločili za porcijo, kjer je bil vsak drugačen. Nadevani so bili z različnimi vrstami mesa, različno zelenjavo in različnimi začimbami. Različni so bili  na pogled, po okusi in pod zobmi. Prav vsi so bili odlični.

Mmmmm…

Advertisements

Vpiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s