Ko kolesariva čez Menišijo v Logatec, je pogled na gozd kaj žalosten. Tu je bil pravi gozd, v katerem je bilo prijetno kolesariti v poletni vročini. V gozd se v resnici zaradi bujne rasti grmovja ob cesti sploh ni videlo.
Najprej je bil žled, potem pa je napadel še lubadar. Križišč v Menišiji sploh ne prepoznava več, kar potruditi se morava, da izbereva pravo pot.
. . .
S fotoaparatom je prijetneje loviti lepe prizore.
Advertisements
