Na sprehodu proti jezeru sva opazila nalepšo njivo, kar sva jih kdaj videla. Lepše si tudi zamisliti ne moreva.
Polna je cvetočega plevela, ki pa je čudovito razporejen po celi njivi. Če bi se dalo, bi tako cvetje imel vse okrog hiše.
. . .
Nimam dovolj fotografskega znanja, da bi bilo rastlinje na fotografiji takšno, kot sem ga videl.
To je njiva ob oštirjevih špargljih.lp
Všeč mi jeVšeč mi je
Torej ste jo tudi vi opazili in vam je všeč.
Všeč mi jeVšeč mi je
Tako lepa njiva je tudi na levi strani proti Podskrajniku. Polna maka. Zadnjič sem slišala, da tam, kjer raste mak, sigurno ni nič škropljeno in zastrupljeno in da s take njive lahko ješ vso zelenjavo, ne da bi jo opral.
Všeč mi jeVšeč mi je
Nekoč si imel obgozdno gmajno, poraščeno z neštetimi cvetočimi rožami in travami.Mahovi in grmovnicami.Mogoče tudi kakšno drevo.Potem je prišel cunami v preobleki tvoje nevednosti med gradnju hiše in vrta.Ta cunami je uničil vse tisto o čemer sedaj sanjaš.To da je to vrednota si izvedel šele v Angliji in bil na tem forumu deležen upravičene kritike.In to ti intelektualec in estet kao.Žalostno je da so taki vzorci kvaziintelektualizma kot avantgarda uničili tudi druge člene družbe in gospodarstva.(brez zamere) in lep pozdrav, Boris
Všeč mi jeVšeč mi je
Ja, kvaziintelektualizem je vse zajebal. Namesto, da bi postavil majhno brunarico sredi tiste cvetoče vukojebine, si šel zidat v urbano naselje, in potem si hotel še vodo, pa elektriko, pa kabelsko… Nezaslišano!
Lep pozdrav, Georg
Všeč mi jeVšeč mi je
Pingback: Njiva | Fotodnevnik – ena na dan