Vsakič, ko sem s sedežnice ugeldal tole romantično klopco na robu, sem pomislil, da bi lahko bila večkrat zasedena. Po razglednem kolovozu skozi gozd je dosegljiva tudi na smučeh.
. . .
Pomislil sem, da jo moram vsaj fotografirati. Ko pa jo sedaj objavljam, sem ugotovljam, da so tu že vsaj štirje prispevki z istega mesta.
Pingback: Znana klopca | Fotodnevnik – ena na dan