Spet sem doživel veselico. Vse je bilo tako, kot mora biti: tekajoči in plešoči otroci, čevapčiči, muzikanti v “narodnih” nošah, pivo.
Le mraza tokrat ni bilo. V Begunjah sem vajen, da me na veselici julija zebe. Največkrat je prav neznosen mraz, ki mu pomaga še oster vetrič.
. . .
Niti pomislil nisem, da bi seboj vzel fotoaparat. Ker pa sem potreboval sliko za SMS, sem slikal s telefonom. Pričakoval sem večje težave in slabše rezultate.
