Ulični muzikant

OLYMPUS DIGITAL CAMERAOd nekdaj me privlačijo ulični muzikanti. Kadar sem le mogel, sem se za trenutek ustavil in užival v njihovi glasbi. V živo je čisto drugače, neprimerno bolj prijetno je v primerjavi s poslušanjem enake glasbe iz zvočnikov.

Tako je bilo jeseni v Londonu, na Brick Lane.
. . .
Nekajsekundne filmčke sem začel snemati na potovanjih takoj, ko so moji fotoaparati dobili to funkcijo. Verjetno imam v arhivu desetine in desetine trenutkov, ki sem jih ujel v fotoaparat.

PB091770-001

3 thoughts on “Ulični muzikant

  1. Kadar vidim uličnega muzikanta se spomnim na kolumno v Poletu februarja 2006 izpod peresa Varje Kališnika, ki se glasi:
    ” V mestu Washington v Ameriki se je na postaji podzemne železnice ustavil moški in začel igrati na violino. Bilo je mrzlo januarsko jutro. Igral je petinštiridest minut, izvedel je šest glasbenih del Johanna Sebastiana Bacha. V tej jutranji konici so ljudje hiteli v službo in več kot tisoč ljudi je v naglici stopalo mimo njega. Šele po prvih treh minutah igranja ga je bežno opazil prvi moški, za druge se je zdelo, kot da sploh ne opazijo, da nekdo igra. Ta moški je upočasnil korak in se ustavil za kratek čas, po minuti se je spomnil, da se mu mudi, in pohitel v svoji smeri. Čez minuto je violinist prejel svoj prvi dolar. Ženska ga je vrgla v njegov na tla postavljen kovček za violino, a se ni ustavila. Malo kasneje se je nekdo naslonil na zid blizu njega in ga poslušal minuto, dve, potem pogledal na svojo uro in odhitel na vlak, jasno je bilo, da zamuja na delo. Največ pozornosti je temu violinistu namenil triletni otrok, a materi se je mudilo, na vse pretege ga je poskušala odvrniti od tega, da bi tam še dolgo stal in poslušal. Ko ji je uspelo in sta se v naglici oddaljevala, je otrok še dolgo obračal glavo v želji, da ne bi zamudil niti ene note tega violinista. Še nekaj otrok se je odzvalo podobno in vse so starši prisilili k odhodu.
    V petinštiridesetih minutah igranja se je od najmanj tisočglave množice ustavilo in ga poslušalo samo šest ljudi. Okoli 20 ljudi mu je dalo denar, toda se niso ustavili, hite so nadaljevali svojo pot. Zbral je 32 dolarjev. Ko je prenehal igrati in je spet zavladala tišina, tega nihče ni opazil. Nihče ni zaploskal, dobil ni nite ene hvaležene zahvale.
    Nihče tudi ni vedel, da je bil ta violinist sam Joshua Bell, najboljši glasbeni virtuoz na svetu. Igral je eno najtežjih in najbolj zapletenih glasbenih del, kar so jih kdaj napisali za violino. Igral je na violini, vredni 3,5 milijona dolarjev. Dva dni pred tem je Joshua Bell izvedel koncert v Bostonskem gledališču, vse vstopnice so bile že davno razprodane, povprečna cena pa 100 dolarjev.”

Vpiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s