V gozdovih okrog Mašuna

IMG_0748
Še vedno so misli pri zadnjem kolesarjenju po pikicah.

Vozila sva se po Javornikih med Vratci in Mašunom, če se tistim hribom sploh še reče Javorniki. Poti tam so bile previsoko, da si se v glavnem izgonile februarskemu žledu. Ampak dovolj je bilo že, da je čez pot le sem in tja ležal kakšen vrh smreke. Ponavadi je deblo ležalo kak meter od tal, veje pa so segale vsaj še en meter v višino. Neprehodno bi bilo že brez kolesa. In vrh je vedno padel tako, da ga ni bilo moč obiti niti levo, niti desno.

Sem in tja sva naletela tudi na nove vlake. Narejene so bile pred kratkim. Stare poti so prilagodili za sodobno gozdno mehanizacijo. Zagotovo pa niso več primerne za vožnjo s kolesom. Kotaleče kamenje tudi za gorsko kolo ni primerno.
. . .
Tam, kjer je bila pot najslabša, sem na fotoaparat kar pozabil, zato od tam ni slik.

6 thoughts on “V gozdovih okrog Mašuna

  1. Ni kaj, izjemen podvig. Čestitam, obema, saj brez podpore verjetno ne bi šlo, čeprav ti vztrajnosti ne manjka.

    • Ja, dolgo je že tega a na hitro se spomnim, da sva po pikicah vozila: po kolovozu s Pokojišča, po kolovozu pri Sv. Trojici (verjetno se spomniš padca) in v Škrile sva se spustila po kotalečih kamnih.

Vpiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s