Včeraj in v nedeljo sva prevozila še zadnje tri odseke označene s pikicami. Konec! Vse ceste in poti, ki so v “izbranem območju” in narisane v Atlasu Slovenije 1996, sem prevozil s kolesom.
Vse skupaj se je začelo 10. 6. 1998, zadnji odsek pa sem “prevozil” 18. 8. 2014. Torej sem porabil 16 let, 2 meseca in 8 dni, kar je le 1 leto in 2 dni manj kot je trajalo moje celotno formalno šolanje. Pač, zame je bil to zelo velik projekt. Na začetku sem ocenil, da bo potrebno vsaj dve leti, da bi prevozil vse poti. Kljub temu, da sem v svojem poklicu veliko ocenjeval in sem bil izkušen v ocenjevanju, je bila to moja očitno najslabša ocena v življenju.
Veliko poti sem prehodil, saj vožnja s kolesom ni bila možna. Večkrat je bilo treba kolo celo nositi. Izkazal se je zadnji, včerajšnji odsek, za zadnjih dvesto metrov sva porabila celo uro. Sprva sem vozil največ sam, zadnja leta pa sva bila prav na vseh poteh skupaj z Božo.
Kmalu po začetku in postavitvi cilja sem vzpostavil pravi sistem označevanja poti, ki jih še nisem prevozil. Najprej sem prevožene poti risal kar na zemljevid 1:25.000. Pa ni šlo tako enostavno. Zemljevida z naslovom Runarsko in Babno Polje sta bila še v tisku, zato sem si moral izbrati nekaj drugega. Pri roki je bil Atlas Slovenije, izdaja 1996, ki je bil tudi v računalniški izdaji. Poti, ki jih še nisem prevozil, sem označil z rdečimi pikicami, da so bile bolj vidne tudi, če sem med kolesarjenjem pogledoval na zemljevid. Računalniški Atlas Slovenije tudi ni omogočal, da bi si poti označil s črtami.
Vem le za tri poti, ki mi jih ni uspelo “prevoziti”. To so:
- avtocesta Postojna – Logatec,
- poti v zavarovanem območju na Ljubljanskem vrhu,
- pot nad Verdom, ki se je od izdaje Atlasa Slovenije 1996 spremenila v kamnolom.
Zemljevide sem sprva tiskal sproti, za vsako turo posebej. Nekajkrat se mi je zgodilo, da nisem natisnil zemljevida za celotno pot, ali pa pred turo zjutraj ni bilo časa, da bi si jih natisnil. Napravil sem si fascikel natisnjenih zemljevidov za celotno območje z označenimi rdečimi pikicami. Kakih 60 zemljevidov sem označil in razporedil tako, da sem lahko pravi zemljevid izbral v nekaj sekundah.
Zaradi kolesarjenja po pikicah sem pridobil tudi znanja, o katerih drugače ne bi veliko vedel:
- kartografija in razpoložljivi zemljevidi izbranega območja,
- metabolizem in optimalno delovanje telesa pri dolgotrajnih obremenitvah,
- delovanje GPS.
Kot posledico kolesarjenja po pikicah sem razvil še ostale hobije. Vsak je zgodba zase:
- deset let teka, tudi 6 maratonov,
- obeležja,
- spoznavanje naših divjih orhidej,
- na kolesarjenju sem izvedel zgodbe in jih objavil v Stareslike.
Čestitam!
Všeč mi jeVšeč mi je
To je pa res za čestitat. Zadovoljna sem, da sem nekaj pikic prevozila tudi jaz. (ali pa prehodila). 🙂
Všeč mi jeVšeč mi je
Veliko je bilo sopotnikov na teh poteh. Nekateri so se ravno zaradi pikic navdušili za kolesarjenje.
Všeč mi jeVšeč mi je
Čestitke za prevoženo pot in vztrajnost! Tudi sama ideja je bila nekaj novega!
Všeč mi jeVšeč mi je
Čestitke za opravljeno pot . Kaj pa sedaj ? Bo sledil nov projekt ?
Všeč mi jeVšeč mi je
Trenutno je toliko projektov odprtih, da ne morem niti pomisliti, da bi se lotil česa novega. Pa saj veš, že pred dvajsetimi leti sem rekel, da se ne bom lotil več ničesar novega. 🙂
Všeč mi jeVšeč mi je
Čestitam! Zelo rada imam vaš Fotodnevnik!
Sonja
Všeč mi jeVšeč mi je
Hvala
Všeč mi jeVšeč mi je
BRAVO!!
Všeč mi jeVšeč mi je
🙂
Všeč mi jeVšeč mi je
Pingback: V gozdovih okrog Mašuna | Fotodnevnik – ena na dan
Iskrene čestitke tudi z grosupeljskega konca, kjer seveda tudi redno spremljam(o) Fotodnevnik.
Všeč mi jeVšeč mi je
Stanka, hvala. Pa oglasi se kaj!
Všeč mi jeVšeč mi je
bravo. česitke.
Všeč mi jeVšeč mi je
Janja, nekajkrat smo se celo srečali na mojih kolesarskih poteh.
Všeč mi jeVšeč mi je
Res je. Običajno na povsem nepričakovanih mestih, “neprimernih” za srečanje, zato pa je bilo presenečenje toliko večje. Pa da ne bo pomote, jaz nisem vandrala s kolesom.
Všeč mi jeVšeč mi je
Miloš čestitke za opravljeno delo in tvojo vztrajnost.
Všeč mi jeVšeč mi je
Najlepša hvala!!
Všeč mi jeVšeč mi je
Pingback: Gozdne ceste | Fotodnevnik – ena na dan
Tudi moje iskrene čestitke!
Napisal si pa tako, kot da se poslavljaš od kolesarjenja…
LP, G.
Všeč mi jeVšeč mi je
Ne, to ne. Od tedaj pa vseeno kolesarim po bolj udobnih poteh.
Všeč mi jeVšeč mi je
Pingback: Gorica in Martinjak | Fotodnevnik – ena na dan
Pingback: Na novo viden relief | Fotodnevnik – ena na dan
Pingback: Še en most | Fotodnevnik – ena na dan
Pingback: Zemljevidi | Fotodnevnik – ena na dan