Že vsaj dva tedna se hvalim naokrog, kako sem na vrtu iztrebil polže do čistega. Res sem jih nekaj tednov pobiral vsaj dvakrat na dan, velikokrat pa tudi ponoči z baterijo. Prava vojna.
Sem mislil, da sem jih pogruntal, kdaj prilezejo ven. Nekaj časa je, delovalo a očitno so sedaj oni mene pogruntali.
Prvi znak je bil, da sta bili dve bučki objedeni.Vsa običanja mesta sem pretaknil, a polža nisem našel. Malo sem posumil na miške, ptiče in kakšne drugačne bibe.
Včeraj sredi dneva pa sva polža našla na sredi spalnice.
Zelo se je potrudil. Preplezal je 5 m terase, potem je splezal na odprto okno, se spustil v spalnico in nato še veselo nadaljeval proti omari. Še sreča, da sva ga našla pred mojo in ne pred Božino.
Že dvakrat sem pretaknil cel vrt. Še vedno ne najdem niti enega. Po malem me začenja skrbeti.
. . .
Sedaj, ko sem se umiril, bi fotografiral čisto drugače. Takrat v paniki pač nisem veliko razmišljal.
Polž prihaja iz omare, torej so se preselili v omaro, če jih zunaj ni več. O, groza! 🙂
Bolje polz kakor mol v omari!