Ta Martin je tako blizu in lahko dostopen, jaz pa še nisem napravil fotografije tega obeležja, s katero bi bil zadovoljen. Portret ne šteje. Za svoj seznam obeležij bi potreboval fotografijo celotnega spomenika.
. . .
Čas ekspozicije je bil za sneženje ravno pravšnji.
Pingback: Na sladoled v februarju | Fotodnevnik – ena na dan