Kadar greva zadnje čase na nekoliko daljši sprehod, greva največkrat kar na Gradišče. Pot je lepa in položna, hkrati pa sva v miru brez avtomobilov in hitečih planincev.
Po cestni na Slivnico greva do odcepa, potem pa po gozdni poti na Gradišče. Dan je tako kratek, da če greva po kosilu, največkrat prideva domov že ponoči. Te mesece tako vedno vzameva seboj svetilko.
Vidi se, da je avtomobilov bolj malo, saj je cesta v celoti pokrita z listjem. Uh, to bi bilo lepo s kolesom!
. . .
Večkrat iščem, kje na tej poti bi našel lep pogled, primeren za fotografijo. Se mi zdi, da cesta tudkaj najlepše zavita.
