Jutro v logeh

Prav zgodnja nisva bila, vendar se meglice v novembru vlečejo še v zgodnje popoldne. Še posebno po logeh.

Včasih so tu kosili, sedaj pa se razraščajo visoke trave in grmovje. Prava divjina, ki jo razpršena svetloba še poudarja. Počutila sva se daleč, daleč od civilizacije ter daleč od vsakdanjih skrbi in težav.
. . .
Svetloba je bila takšna, kakršno imajo menda v nebesih.