Ob potoku sva bila namenjena v Selšček. Pred kakšnim letom sva v logeh prečkala potok po brvi. Tokrat potoku zaradi blata in poplavljenih travnikov nisva mogla slediti, pa sva brv zgrešila. Ko sva to ugotovila, sva bila že kar daleč. Nadaljevala sva navzgor ob potoku, nove brvi pa nikjer. Bala sva se, da bova morala prav do Otoniškega mostu.
Čez potok je bilo podrtih več dreves. To je izgledalo še najbolj trdno. Poskusila sva, pa je bilo precej drseče. Že sama misel, da bi pri 6 stopinjah padla v potok, kamor najbrž ne bi pristala ravno na noge, naju je odvrnila od nadaljnjih poskusov.
Nadaljevala sva navzgor ob potoku. Naletela sva še na nekaj podrtih dreves in odplavljeno brv. Prva prehodna brv je bila šele pri Brinarjevem tolmunu. Pa še ta je bila čisto razmajana, ker je nosilne kole voda spodjedla.
. . .
Ko se je Boža lovila ravnotežje po tem drevesu, sem jo spremljal s fotoaparatom. Bolje, da do senzacionalnega posnetka ni prišlo.
Fotodnevnik - ena na dan 