Kure na gnoju

Še jaz se spomnim, kako so včasih po cestah hodile kure in brskale. Vse ceste so jih bile polne in poleg žebljev, ki so izpadli iz podkev, so bile glavna nadloga avtomobilistov še na začetku šestdestih let.

Potem so kure zapirali v ograjene prostore, čez nekaj let pa so čisto izginile.

Med enim zadnjih sprehodov po Cerknici sva jih spet odkrila. Takšnim smo rekli, da so “grahaste”. Nenadoma so oživeli spomini na njihov neumni pogled. Smejala sva se ob spominu, kako je kruh padel vedno na kurji drek. Pa žoga tudi, le da si to ugotovil šele, ko si jo ujel.

Stric me je vedno dražil, da če hočem imetil takšne brke kot on, da se moram pod nosom namazati z mešanico kurjekov in meda. Nisem se spomnil, da bi ga vprašal, če so bili njegovi zato tako gosti in temni.
. . .
Tam je bila tudi ograja, takšna, s kakršnimi so bile včasih ograjene grede – pred kurami. Pri gledanju z obema očesoma je skoraj ne vidiš, še zlasti, če se nekoliko premikaš. Na fotografiji pa je močna, le slabo je videti, kaj je skrito za njo. Na srečo so kure neumno pogledovale skozi špranje.

10 thoughts on “Kure na gnoju

  1. Kurjih časov se tudi jaz dobro spomnim. Kur je bilo po vseh loških gasah polno in preden smo se šli otroci igrat, gumi twist ali z žogo, smo morali pomesti dvorišče. Kakci so bili raznovrstni in raznobarvni. Tisti v bolj kompaktnem stanju so se lepo pometli, bili pa so tudi- ponavadi rjavi, ki so izgledali kot oljna barva na slikarski paleti, po odstranitvi teh, smo tla posuli še s peskom. Veliko nam jih je tudi povozilo, če je bila gospodinja hitra je bila kura še za v lonec.

    Všeč mi je

  2. Pri nas sta se za rast brk tudi uporabljala kurji drek in med. Vendar ne zmešana.
    Z medom si si moral namazati zunanji del ustnice, s kurjakom pa notranji.
    Tak način gnojenja je baje deloval in to zelo zanesljivo.

    Všeč mi je

    • Nekaj že mora biti, če je toliko izročil. Res so različne metode nanosa, sestavine so pa vedno iste. Najbrž kombinacija sestavin povzroča kakšen rastni hormon ali nekaj podobnega. 🙂

      Všeč mi je

  3. Pingback: Petelin in zaspani lev | Fotodnevnik – ena na dan

Vpiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s