Menda je to naš največji hrošč. Je mesojed, a se na srečo ne hrani z mačkam, psi in podobnimi živalmi. Glavna hrana so mu na srečo polži.
Pri nas jih je vse polno. Na enem mestu sem jih naštel šest. Na drugi sliki vidimo trojico, ki bi se rada prerinila pod vrati. Zunaj pač postaja vse hladnjeje. Vsako leto mi uidejo v kurilnico in jih potem celo zimo pobiram, ko se posušijo. Zanimivi so, saj se na gladkem radi prevrnejo na hrbet, potem pa so čisto nemočni.
. . .
Tudi za fotografiranje je že skoraj zima. Svetloba je precej bolj šibka, večerni mrak pa se začne že skoraj opoldne. Nič kaj vzpodbudno za fotografiranje, zato tudi ti hrošči niso ostri, kot bi želel, pa niso bežali.
Fotodnevnik – ena na dan
Tako pokažem kakšno svojo fotografijo
Fotodnevnik - ena na dan 
Prav lepi so! Samo se zdaj ne vem, kako veliki pravzaprav so.
Všeč mi jeVšeč mi je
Prav nič mi niso lepi. Tile pri nas so veliki tam okrog 5cm. Malo bolj sem pogledal na wiki in sedaj res ne vem, ali je to orjaški krešič (carabus gigas) ali usnjati krešič (carabus coriaceus). Vedno blj so mi zanimivi, jaz sem jih slikal pa kar tako, malo mimogrede.
Bi že prej moral vprašati Jošta na Notranjskem parku, da ne bom pisal napačnih podatkov.
Všeč mi jeVšeč mi je
5 cm? To se mi neki veliko sliši. Če bi se srečala z njim od blizu, bi verjetno zavreščala. 🙂
Všeč mi jeVšeč mi je
Uh, take domace zivali bi se tudi jaz ustrasila. Pri meni domujejo bolj stonoge, mehke z gibljivimi nozicami pa tudi trde, kot bi bile iz zeleza. Moj ponos pa so skorpijoncki, cisto majhni, manjsi od tvojih hroscev, Torej to je vse v Cerknici. Tu pa imam zivalice, ki se hranijo s papirjem. Ne vem, laj pocnejo v kopalnici in straniscu, saj tam do papirja nikoli ne pridejo. Imela sem tudi 2 za steklom na parspatuju sitotiska, Tanjine umetnine. Sploh se nista premaknila, mislila sem, da sta umrla. Zadnjic pa sem ugotovila, da sta ze 2 novi generaciji!
Všeč mi jeVšeč mi je
Pingback: Orjaški krešič | Fotodnevnik – ena na dan