Izkoristila sva premor med dvema nalivoma in se podala na Gradišče. Za nekaj časa je celo sonce posijalo.
Ob cesti so iz grma rasle te prašnice. Kot bi nekdo raztresel frnikole. Ampak te gobice so žive in prav lepo jih je bilo videti.
. . .
Prav pod grm sem zlezel, da sem jim s fotoapartom prišel dovolj blizu. Ko sva že odhajala sva pa videla, da jih je na drugi strani grma pa še vsaj dvakrat toliko.
Pingback: Prašnica | Fotodnevnik – ena na dan