Za ješprenj je čas samo ob praznikih in nedeljah. Med tednom preveč hitiva, da bi si ga pripravila.
Paradižniki so na sredi mize na terasi tam zato, ker tam najlepše zorijo. Pod streho so, sonce doseže do njih, pa lahko v miru na toplem dozorijo do sladkega. Pa še pri roki so, kadar obedujeva zunaj. Jaz jih kar prigrizujem.
. . .
Včasih se je tik pred obrokom kar težko odločiti, da je treba po fotoaparat in narediti še hiter posnetek.
Advertisements
Super, vedno mi das idejo, kaj skuhati!
Iz slike razberes celo recept. Le vse, kar je zeleno (razen graha) ne morem identificirati. Se malo Milos, pa ga bos lahko kuhal vsak dan…
Všeč mi jeVšeč mi je
Tazelene stvari so brstični ohrovt.
Všeč mi jeVšeč mi je
Kar disi iz slike. Cedijo se mi sline.
Všeč mi jeVšeč mi je
Hello MIlton, hmmmm… yummy . I hope you are out of hospital and enjoying your home-made soup.
adijo, maria
Všeč mi jeVšeč mi je
Yes, I am at home trying to get into shape. The soup in the picture is a barley soup, It is very popular also in Loška dolina.
Všeč mi jeVšeč mi je
mmmm, tole pa tko lepo sede v želodček, pa še izvrstno izgleda !!!
Všeč mi jeVšeč mi je
Mnjam! Ta slika je krivec, da bo tudi pri meni ješprenj kmalu na jedilniku! Le kaj bo rekel Matija … 🙂
Všeč mi jeVšeč mi je
Pingback: Ješprenj | Fotodnevnik – ena na dan