V poznem mraku

V tašnem letnem času smo, da je že temno, ko se vrneva iz službe in si na hitro pripraviva  kosilo. Kolesarjenje tako pozno ne pride v poštev, lahko greva le še na sprehod.

Po gozdnih poteh greva do Zatrepov, potem pa po Krogu in nad hišo se spustiva domov, na Peščenk. To zmoreva tudi ponoči, le luči morava imeti seboj.
. . .
Telefonček je spet presenetil. Precej temno je bilo, misli sem, da ne bo nič s posnetkom. Naslonil sem ga kar na tla. Upal sem vsaj na silhuete, saj je bilo tudi že nebo precej temno. In ugotovil sem, da je najdaljši čas, ki ga zmore 1/15s, pomaga pa si še z dvigom ISO na 800. Čez to pa ne more.