Jutro je bilo hladno in rosa se je hitro prebila do prstov na nogi. Metuljčki se v takem ne bojijo fotoaparata. Pa še tipalke imajo posebno lepe.
. . .
Nikoli ne znam oceniti, na kakšni razdalji bo objektiv preplašil metulja in bo ta zbežal. Da se boji moje sence že vem in se mu vedno približam s prave strani. Ampak v jutranjem hladu bi ga lahko mogoče tudi prijel. Škljocal sem in se mu bližal. Z objektivom sem prišel tako blizu, da nisem mogel več izostriti.