Prvič sem bil znotraj kitajske trgovine pred dobrimi tridesetimi leti. S tem mislim trgovnino, kjer kupujejo kitajci.
Takrat mi ni bilo nič jasno. Nisem vedel niti, kaj je hrana, kaj kurjava. Nisem ločil zdravil od loščila za čevlje, sadja od zelenjave. Menda so bile le pomaranče takšne, kot sem mislil, da morajo biti. Pa vžigalice imajo tudi takšne, kot mi.
. . .
V kitajskih trgovinah se še vedno vsakič počutim nekoliko nelagodno. Niti pomislim ne, da bi slikal z velikim fotoaparatom. Telefon mi je bolj primeren.
Je pa tam motivov neskončno. Prav lepo bi bilo, da bi bil lahko nekoč tam s fotoaparatom in dovoljenjem za fotografiranje.
Pisano!
Všeč mi jeVšeč mi je
Nekaj ne stima na teh vreckah. Na vsaki vrecki so drugacne hisice in vodoravne in horizontalne crtice in krivulje. Ampak pod njimi pa povsod pise Dried plum. Za nas je torej vse ista figa, nic cudnega, da jih ne zastopimo…
Všeč mi jeVšeč mi je
Teh suhih kitajskih sliv je neskončno vrst – okusov. To je še eno področje, ki je obširno, pa se nam niti ne sluti, kaj je. Dobro pa je užitke opisal ta: http://blogs.browardpalmbeach.com/cleanplatecharlie/2010/01/dried_chinese_plums.php.
Slikal sem samo zato, ker je bilo tako pisano. Jaz sem slive poskusil enkrat ali dvakrat, pa mi niso bile preveč všeč.
Všeč mi jeVšeč mi je
Pingback: Mmmmm… | Fotodnevnik – ena na dan