Pred leti smo si izmislili Noujorški tek (tek po begunjskemu Noumu jorku), da nam ni bilo potrebno na spomladanski tek v vetrovno Sežano. Štartnino, ki smo jo tako prihranili, smo raje porabili za odlično skupno večerjo.
Prvotne namene tega teka smo že pozabili. Razvil se je v nekaj popolnoma drugega a ostal je prijetno druženje – po zaslugi Brede in Janeza.
. . .
Tokrat sem šel na progo s palicami, ki so mi bile ves čas v napoto pri fotografiranju.
- Čez ciljno črto
- Najmlajša udeleženka vseh časov
- Za malčke tudi 8 km ni bilo preveč
Kako velika je ze Nou jorska druzba!!!!
Všeč mi jeVšeč mi je
Ja Breda velika pa na sliki nekateri še manjkajo, kot npr. midva z Vilmo, ki že po običaju prideva zadnji trenutek. Pa ne samo velika, tudi vesela, posebno tisti del, ki pristane v kuhinji Cencove mame.
Všeč mi jeVšeč mi je
Ni problem, bomo objavili pa še kakšno sliko iz kuhinje.
Všeč mi jeVšeč mi je
Pingback: Čas za teloh | Fotodnevnik – ena na dan
Pingback: Pri Cencovih je živahno | Fotodnevnik – ena na dan
Pingback: Okrepčevalnici na Noujorškem teku | Fotodnevnik – ena na dan
Pingback: Čaj | Fotodnevnik – ena na dan