Po večerji je v Nevegalu obvezen sprehod. Ni se prav lahko odpraviti iz sobe, a je nujno. V tednu dni Nevegala sem se še vedno nekoliko zredil.
. . .
Vsaj za sončni zahod na fotoaparatu izklopim avtomatsko uravnavanje beline in nastavim na dnevno svetlobo. Je bolj enostavno, tudi če slikam v RAW.
Fotodnevnik – ena na dan
Tako pokažem kakšno svojo fotografijo
Uau, a to sem zamudila, ko se mi zvečer ni dalo iz tistega udobnega kavča?
Všeč mi jeVšeč mi je
Ne, ne. To je bilo naslednji vikend.
Všeč mi jeVšeč mi je
Joj oci, mogu bi rect, da ja! 😉
Všeč mi jeVšeč mi je
Mislim, da se je temu pojavu včasih reklo: “Taljan se smeje”.
Všeč mi jeVšeč mi je
Se nisem slisala, ampak zdaj se mi zdi kar logicno 🙂
Všeč mi jeVšeč mi je
Uau, res je lepo!
Všeč mi jeVšeč mi je
Pingback: Sprehod po večerji | Fotodnevnik – ena na dan