Vsak pogled, ki se v Nevegalu odpre, je že poznan. Ampak vseeno se vsako toliko časa ustavim in se razgledam.
Nekaj posebnega je, ko se pri zadnji vožnji nekoliko zadržim na vrhu, da vsi odsmučajo v dolino. Postem se v toplih žarkih zahajajočega sonca počasi, počasi odpravim za njimi in se velikokrat ustavim.
Ampak za takšne hece je bilo letos le premraz.
. . .
Fotoaparatek je bil v žepu in vsak dan je nastalo nekaj fotografij. Malo je pa le zeblo v prste.
Fotodnevnik - ena na dan 
Od tu je res krasen razgled na Dolomite.
Všeč mi jeVšeč mi je
Uau, to moram pa pokazat Danu!!
Všeč mi jeVšeč mi je
Čudovito!
Všeč mi jeVšeč mi je
Pingback: Terasa na Dolomite | Fotodnevnik – ena na dan