Pozimi sva zagotovo premalo zunaj, na zraku. Ves čas dnevne svetlobe preživiva v službi, doma sva le ponoči. Hoja nama omogoča, da sva zunaj tudi v temi. Izbrane imava tri poti, kjer se ne spotikava ob kamenje, na njej pa ni prometa. Poti se razlikujejo po dolžini. Za najkrajšo potrebujeva po ure, za srednjo 40 minut, za najdaljšo pa morava imeti na voljo celo uro.
Najdaljša pot naju vodi mimo bazena, na pot za Brezje, po bližnjici se izogneva asfaltu. Pod vznožjem Zatrepov nadaljujeva še do prvega križišča, kjer se cesta odcepi za Otonico. Za nazaj pa greva po cestni na Krog, ki je nekoliko bolj razgibana.
. . .
Tokrat sva šla mimo križišča podnevi in spomnil sem se, da sem ga fotografiral. Le izjemoma nisem na tem križišču ponoči.
Lepše kot po ravni cesti, je po ovinkih in križpotjih, priti na cilj.
Všeč mi jeVšeč mi je