Pozimi nama hoja nadomešča poletno kolesarjenje. Hodiva po stranskih poteh, tako se vasi vedno približava iz gozda, ne pa po glavni cesti.
Skoraj v vsako vas, v katero tako prideva iz zadnje strani, naju pozdravijo razmetani kupi drv, desk, bal in odpadnega gradbenega materiala. Ponavadi je vse brez pravega reda, vedno pa je pokrito s kakšno napol razbito odpadno kritino, polivinilom ali plahutajočo in obledelo cerado. Fuj!
. . .
Želja mi je, da s svojimi slikami pokažem lepoto, ki je drugače ne opazimo. Ampak včasih pa ne morem in me premami, da slikam tudi kaj grdega.
Advertisements
Fuj! Že nekaj časa se borimo, da bi tako svinjarijo pospravili na Bločicah, pa nam ne uspeva.
Všeč mi jeVšeč mi je
A zdaj sem pa anonimnež?
Nisem!
Všeč mi jeVšeč mi je
Vidim, da ti močno niso všeč
Všeč mi jeVšeč mi je
Milos je to tako slikal, da celo iz tega izzareva neka harmonija in vas sploh ne zastopim, kaj vas moti.
V sedemsetih letih, ko sem kupila prvi fotoaparat, sem slikala nesnago, ki se je pokazala potem, ko je sneg skopnel. Na to smo cisto pozabili, zadnjic pa sem eno teh fotografij nasla. Sama nisem verjela, da je bilo res tako…
Všeč mi jeVšeč mi je
Točno tako. Včasih je treba “shraniti” tudi “drugačne” stvari; nam kasneje prav tako prebudijo lepe spomine…
Všeč mi jeVšeč mi je
Prav, fino. Ampak prav danes sem videl v bližini doma 20 metrsko skladovnico drv, vso pokrito s polivinilom. Prav nič harmonije nisem doživel, prej nasprotno.
Všeč mi jeVšeč mi je
Pingback: Okrog vasi (2) | Fotodnevnik – ena na dan