Zvonček

Debeli kamen, Javornik

Če do hiše ni električne napeljave, električni zvonec na vhodu ne bo deloval. Omisliti si je treba drugačnega.
. . .
Prav potruditi se moram, da imam med posnetki konec dneva tudi nekaj detajlov. Panorame se mi kar same pokažejo, detajle pa moram zavestno poiskati.

Po “poti”

Trenutek za oddih in posnetek

Po tej “poti” je še kar šlo, saj sva med kamni zlahka našla prehode. Zakompliciralo se je kasneje, ko so skale postale nekajmetrske, teren pa prestrm, da bi raslo drevje.
. . .
V gozdu se sence in sonce izmenjujejo, moj fotoaparat ni narejen za takšen razpon. Včasih pa le najdeva položaj, da ni svetlih lis vsaj po obrazu.

Žegnana voda

Izvir Žegnana voda

Med kosesarjenjem si poskušava ogledati kar največ zanimivosti. Kolesarjenje zgolj zaradi kolesarjenja nama ni všeč.

Jože se nama je ponudil, da nama pokaže izvir z zanimivim imenom v bližini Občine pod Pikovnikom. Tudi v sedanji suši ni presahnil. Pred vojno je ta voda poganjala žago, ki je stala pri sedanjem križišču na Občini.
. . .
Nikamor brez fotoaparata!

8 ur čudovite sobote

sva kolesarila. Prevozila sva tri odseke s pikicami, skupaj 16 pikic. Za  južno stran Javornikov sem danes dosegel cilj –  vse poti in kolovozi iz Atlasa Slovenije so prevoženi.

Današnja pot ni bila čisto enostavna. Prvi odsek (pod Škrnjakom) sva prehodila, ker poti tam zagotovo nikoli ni bilo. Za 1km sva porabila celo uro. Teren je bil skoraj neprehoden. Ni šlo drugače,  kot da sva kolesi nosila.
. . .
V takšnih situacijah se redko spomnim na fotoaparat.

This slideshow requires JavaScript.

Koščake ali Koščaki

Ne razumem, kako je lahko do tega prišlo. Na dveh tablah, ki sta med seboj oddaljeni nekaj deset metrov, je ime vasice napisano različno. Še bolj čudno je, da se nihče ne najde, da bi to popravili. Če se ne morejo dogovoriti katera oblika je prava, pa naj napišejo Koščakə.

Še dobro, da je napis Koščake prečrtan.
. . .
Obeh napisov mi ni uspelo dobiti na isto fotografijo. Bom moral poskusiti še enkrat, v drugačni svetlobi.

Brinarjeva jelka

Z Janezom sva jo iskala že pred leti. Pomagala sva si s skico, za katero pa se je izkazalo, da je napačna. Več kot uro sva jo brez uspeha iskala in uspešno nabirala klope.

Menda je edina takšne vrste v Sloveniji, torej prava znamenitost.
. . .
Zanimivo bi bilo fotografirati “goste in krajše” iglice, pa brez teleobjektiva ni šlo.