Zaklenjena ljubezen

Ko se imata danes dva res rada, gresta na Mesarski most in skupaj na ograjo prikleneta ključavnico z mislijo, da bo ljubezen trajala dlje, kot ključavnica na ograji.

To ni Ljubljanska pogrutavščina. Nekje sem takšne ključavnice že videl, pa se nikakor ne morem spomniti. Niso se mi zdele niti toliko zanimive, da bi jih fotografiral.

Sprva, menda, niso bile ravno dobrodošle, sedaj pa so prava atrakcija.
. . .
Fotografiranje ponoči? Ni problema!

Ples ali balet

Od srednje šole dalje se vsako toliko časa (za nekaj let) ples prikrade v moje življenje. Nisem poznavalec, nikoli se nisem dovolj potrudil in si vzel dovolj časa. Mislim, da se temu reče lenoba.

Baleta ne razumem, nikoli ni bili prave priložnosti, ki bi me premaknila v to smer. Prejšno nedeljo na Tromostovju pa so plese, ki jih poznam, plesali baletniki. Čisto so me prevzeli. Res sem užival. Prvič sem videl gibe, ki jih prej pri baletu nikoli nisem opazil.
. . .
Sem mislil, da mi bo uspelo manj posnetkov. Izklopil sem avtomatiko, nastavil sem fotoaparat in slikal in slikal.

Balet na Tromostovju

Poletni večer, Tromostovje, balet, všeč – to so besede, ki nekako ne spadajo skupaj. Pa se je ravno to zgodilo.

S puncami, ki so bile prejšnji konec tedna na obisku, smo se na Tromostovju znašli sredi dogajanja in mimo vseh načrtov uživali pozno v noč.
. . .
Drugi del večera sem bil prav blizu odra. Še dobro, da nisem vedel, kako se bo večer razvil. Drugače najbrž ne bi imel fotoaparata seboj.

Millenium Bridge v Londonu

Millenium Bridge v Londonu mi je eden lepših mostov. Ko sem ga prvič videl, se mi je zdel čisto utrgan. Takrat sem bil še vajen drugačnih mostov.
. . .
Letos sem prvič videl, da sta nenavadna tudi pogleda na priključka na obeh straneh mosta. Začuda sem se spomnil, da sem enega fotografiral.

V popkih

Naše divje orhideje so v polnem cvetju. Med današnjim kolesarjenjem sva opazila kar deset različnih vrst. Veliko, če jih pri nas raste samo nekaj čez 30.
. . .
Skoraj vedno jih slikam v cvetju. Le sem in tja naredim posnetek, ko so še v popku ali ko je plod že nadomestil cvet. Pa so tudi v drugih fazah zanimive.

Costa Caffe

Vsaka novo odprta veriga kavarnic mora imeti večje skodelice. Pol litra kave je že premalo. Kje so že tiste male skodelice s “črno kavo”! Počasi postajajo skodelice za kavo večje in večje in so že tako velike, da jih ženske ne morejo več držati v eni roki. Pri Costa so problem rešili kar z dvema ročajema.

Pred leti smo večkrat potovali v kraje, kjer kava ni v navadi. Tam smo vsakič imeli na začetku nekajdnevno abstinenčno krizo. Pa smo na kavo vedno v nekaj dneh pozabili in prav nič pogrešali.
. . .
Skodelic je v arhivu že precej. Počasi bo treba začeti loviti nenavadne in neobičajne poglede.

Kravina

Občutek imam, da se po jezeru preveč vozim po enih in istih poteh. Trudim se, da kam zavijem, če se le da. Tokrat sem si po nekaj letih zopet ogledal izvir Tresenec.
. . .
Napravljalo se je k dežju, prve kaplje je že bilo čutiti. Tokrat sem bil v dilemi – ostati in fotografirati ali zbežati. Nekaj fotografij sem le naredil, vedril pa sem v Grči v Martinjaku.

S pletno na otok

Pred leti sem v Londonu, v trgovini, videl plakat Bleda. Bil je med plakati s srčki, medvedki muckami in podobnim kičem. V soboto sva obiskovalke iz Londona vseeno peljala še na Bled.
. . .
Nebo je bilo čez in čez pokrito z oblaki, celo nekaj kaplic dežja je padlo. Pod streho je bilo na čolnu pretemno, da bi bili obrazi in ozadje lahko primerno osvetljeni. Spomnil sem se na fleš in ga nastavil tako, da je svetloba kar se da dramatična. Še bolje bi bilo, če bi fleš lahko zmaknil iz osi objektiva.