Nikoli ne srečam v enem dnevu toliko sošolcev, znancev, prijateljev, kot na Krpanovem pohodu. Tako smo se pomladno družili tudi včeraj. V majhni družbi smo v klepetu in smehu preživeli več kot 4 ure.
. . .
Pri anolognih fotoaparatih me je bili kar naprej strah, da mi bo zmanjkalo filma. Najbrž sem bil zaradi tega dobro založen z njimi. Pri digitalnih se mi dogaja podobno s prostorom na kartici in baterijo. Prostor niti ni problematičen. Tudi če ni rezervne kartice ni pri roki, pobrišem nekaj slabših fotografij, pa je dovolj za prvo silo.
Baterije pa zmanjka precej nenapovedano. Skoraj vedno imam pri roki rezervno. No, včeraj na Krpanovem pohodu sem ob menjavi ugotovil, da je bila rezervna baterija prazna.
