Na zadnjem potovanju sva si ogledala dva spomenika, ki sta še iz mavrskih časov, se pravi iz 13. stoletja.
Še najbolj me je zadela lepota keramičnih ploščic. Logike ne razumem niti če jih gledam, le kakšen um se jih je lahko domislil. Pa to ni še vse. Popolnoma drugače jih vidim, če jih gledam od blizu, kot od daleč. Skoraj ne morem verjeti, da je na fotografijah isti del stene, izrezi predstavljajo samo različno povečavo.
Od daleč izgleda, da je vse simetrično, da se kombinacije ponavljajo. Kje pa! Ob pozornem pregledu sem ugotovil, da če izvzamemo robove, se nič ne ponavlja. Na veliki sliki je razvidno, da se noben vzorček ne ponovi niti enkrat.
In takih zidov je na desetine in desetine metrov.
